Noovo.com - What's noo?

Skupina

• AirJelly

  Saso, pred 250 dnevi | Komentar

• AirRay

  Saso, pred 250 dnevi | Komentar

• Predlogi od @andraz

  Noovo, pred 290 dnevi | Komentar

  Najprej disclamer: veliko lažje je o teh stvareh govorit, kot jih naredit. Velikokrat lepe želje trčijo ob kruto realnost, a sem pa tja se pojavi kdo, ki ima dovolj trdo betico (ali vsaj dovolj namazan jezik) da gre z glavo skozi zid in kaj uspe spremenit. Če ima srečo, na bolje.
  
  - Bistveno skrčit državno in javno upravo. Šele tako se sprostijo na eni strani finančna sredstva in na drugi človeški kapital.
  
  - Pošiljat več ljudi v tujino na študij in druge oblike strokovnih in podjetniških potovanj in izmenjav, v vseh življenjskih obdobjih.
  
  - (tu pa lahko sami naredimo največ) Eksponirat pozitivne zgodbe skozi razne medije. Zgodbe in role-modeli vlečejo in dolgoročno ustvarijo pravo ozračje.

  Andraz Tori

• Predlogi od @NikaMohar

  Noovo, pred 290 dnevi | Komentar

  1. Ne le posiljat domace ljudi na kvalitetna izobrazevanja in usposbljanja v tujino, temvec jih tudi primerno (s primernimi oz. s tujino kompatibilnimi) pogodbami doma zaposliti; ce ne, se bodo najboljsi najverjetneje raje zaposlili v tujini in tam tudi ostali. Torej, vlagati v cloveski kapital v celoti.
  
  2. Omogociti tudi znanju iz tujine, da si utre svojo pot v nasi drzavi. Torej omogociti in poenostaviti imigracijo, predvsem tistim z visokim znanjem ali delovnimi izkusnjami iz tujine; jim ponuditi dobre pogodbe in pustiti delovni manever, naj realizirajo svoje ambicije.
  
  3. Razbremeniti podjetja z nemogocim obdavcevanjem. Slovenija je ena najbolj obdavcenih drzav v svetu, stopnja obdavcitve prihodka in socialnega prispevka skoraj 55%! S kaksnim razlogom le? Ne za ljudi-zaposlene, ne za podjetja, to ne predstavlja drugega, kot veliko oviro za rast.
  
  4. Spodbujanje podjetnistva in spodbujajnje start-upov. Na tem podrocju se je malce le zacelo razvijati, predvsem zaradi EU in Evropskih skladov. Se veliko je potrebno postoriti, za zmerno raven, da ne omenjam potenciala zlate jame, kar bi lahko drzava dosegla drzava s sprostitviijo iniciativ (in minimalnim obdavcenjem, ki ga EU se dovoljuje) za domace in predvsem tudi za tuje investicije. Stevilo podjetij bi se tako registriralo v nasi drzavi, nam omogocalo, v dolocenem procentu, boljsi dostop do storitev in ostalih prioloznosti, drzavi pa odvajalo ogromno sredstev, ki bi se kljub manjsem davku zaradi stevila in velikosti dodobra poznala na drzavnem kontu.

• Ekologija, trajnostni razvoj, samooskrba, nižji stroški države

  Sabina, pred 295 dnevi | Komentiraj (1)

  1.  Odgovoren odnos do naravnih virov in oblikovanje učinkovite strategiji prilagajanja klimatskim spremembam.

  2. Maksimalna podpora ekološkemu kmetijstvu (izobraževanje kmetov in spodbujanje z raznimi subvencijami, če se odločijo za ekološko kmetijstvo, obdavčitev neekoloških kmetovalcev, ki uničujejo naravo, mi pa plačujemo davek z večjimi stroški za zdravstvene storitve) ter zadati si za cilj večjo samooskrbo Slovenije s hrano (v Švici imajo baje celo z zakonom določeno, v kakšni meri mora biti država samooskrbna glede pridelave hrane)

  3. Zmanjšati državno adminstracijo in s tem povezanimi stroške. Smo majhna država, administracije pa imamo toliko, kot da bi bili večmiljonska država.

  Pa še par predlogov:

  - Boljši pogoji za start-up podjetja in podpora le-tem s strani inštutucij.

  - Poenostaviti birokratske postopke, ki so dostikrat sami sebi namen

  - spremeniti fokus - nehajmo gledati na vse skozi interese kapitala

   

• Demografski trendi: Pametni odhajajo, poceni delovna sila prihaja

  Andrej, pred 298 dnevi | Komentar

  Lani se je v Slovenijo priselilo 30.693 prebivalcev, od tega 28.062 tujcev in 2.631 državljanov Slovenije. V tujino pa se je lani odselilo 12.109 prebivalcev. Selitveni prirast je tako znašal 18.584 prebivalcev oziroma 9,2 osebe na tisoč prebivalcev. Največji neto selitveni prirast je bil med državljani Bosne.

  V Sloveniji je selitveni prirast v obdobju 1999-2004 letno v povprečju znašal okoli 1,3 osebe na 1000 prebivalcev. Po vstopu Slovenije v EU so se njegove vrednosti v prvih dveh letih v primerjavi z leti pred tem povečale za več kot dvakrat, v zadnjih dveh letih pa za več kot šestkrat.

  Sicer je bil selitveni prirast od leta 2000 dalje pozitiven le zaradi priselitev tujcev. Selitveni prirast državljanov Slovenije pa je bil vse to obdobje negativen. Lanski selitveni prirast je bil pozitiven izključno kot posledica selitev tujcev - znašal je 20.719 tujcev; od tega 90 odstotkov državljanov držav, nastalih na območju nekdanje Jugoslavije. Neto selitveni prirast je bil največji med državljani Bosne in Hercegovine (10 tisoč oseb).

  Slovenci se največ izseljujemo v Nemčijo

  Deveto leto zapored se je iz Slovenije odselilo več njenih državljanov, kot se jih je v Slovenijo priselilo. Lani smo imeli v Sloveniji najbolj negativen selitveni prirast slovenskih državljanov v zadnjih devetih letih - znašal je 2135 državljanov Slovenije. Od leta 2000 so najštevilnejši selitveni tokovi državljanov Slovenije z Nemčijo.

  Število v Slovenijo priseljenih tujcev po letu 2004 letno močno narašča. Lani se je v našo državo priselilo 30.693 prebivalcev, od tega 28.062 tujcev in 2631 državljanov Slovenije. Število iz tujine priseljenih državljanov Slovenije je vsa leta bolj ali manj stalno, medtem ko število v Slovenijo priseljenih tujcev po letu 2004 letno močno narašča.

  V tujino se je v lani odselilo 12.109 prebivalcev Slovenije, od tega 7343 tujcev in 4776 slovenskih državljanov. Tujci se večinoma vračajo v svoje izvorne države (države na območju nekdanje Jugoslavije), državljani Slovenije pa se večinoma odseljujejo v druge države EU.

  Za leto 2008 imamo prvič popolno sliko o letnih selitvah prebivalstva znotraj Slovenije. Tako je lani naselje prebivališča znotraj Slovenije spremenilo pet odstotkov prebivalstva. Državljani Slovenije so lani na območju države prijavili nekaj več kot 102 tisoč sprememb prebivališča.

  Ti so se v največjem številu odseljevali v drugo občino (takih notranjih selitev državljanov Slovenije je bilo 82 odstotkov), preostalo so bile selitve v drugo naselje v isti občini.

  Tujci bolj mobilni kot Slovenci

  Tuji državljani v Sloveniji so v primerjavi z državljani Slovenije bolj mobilna skupina prebivalstva. Lani je zamenjalo naselje svojega prebivališča sedem odstotka vseh tujcev v Sloveniji. Znotraj Slovenije se seli predvsem mlado prebivalstvo. Lani je bilo tako med notranjimi selivci 54 odstotka oseb starih 15-34 let, še navaja Surs.

• Slovenija kot logistična družba, družba znanja z državno upravo kot servisom državljanov in podjetij

  Robert, pred 303 dnevi | Komentar

  1. koristno in preudarno moramo uporabiti svojo geografsko lego. Postati moramo logistična družbe in ustvariti pogoje za slovensko logistično multinacionalko. Za to moramo zgraditi primerno infrastrukturo (zgraditi novo železniško mrežo, omogočiti razvoj distrbucijskih centrov v zaledju Kopra Trsta in Reke...). Identificirati moramo stične točke (sinergijske učinke) za tvorbo logistične verige morje - Luka Koper/Letališče - distribucijski centri v Sloveniji - železnica/cesta - zaledni terminali. Izkoristiti moramo evropsko pobudo o pomorskih avtocestah. Postati moramo glavni oskrbovalec z logističnimi storitvami v Centralni Evropi ( Bavarska, Avstrija, Slovenija, Hrvaška, Bosna, Srbija, Romunija, Mažarska, Češka, Slovaška in Ukrajina). Blagovne tokove iz Daljnega Vzhoda moramo usmerjati v Jadran.
   

  2. postati moramo družba znanja. Namesto konkurenco fakultet, ki znižuje nivo znanja je potrebno sistemsko urediti visoko šolstvo tako da bodo nagrajene tiste fakultete, ki resnično višajo nivo znanja državljanov (nagrajena mora biti kvaliteta znanja diplomantov, ne pa kvantiteta). Študentje in diplomati morajo imeti možnost ocenjevanja profesorjev. Ocene profesorjev bi morale postati glavno merilo za nagrajevanje. Omogoičiti je treba profesuro najboljšim ljudem iz gospodarstva, vabiti moramo tuje predavatelje. Profesorstvo ne sme bit kasta! V Slovenijo moramo pričeti vabiti najboljše študente iz tujine in jim omogočiti zanimive zaposlitve (štipendijska politika, davčne spodbude). Znižati moramo dohodnino = davek na znanje.

  3. Država mora postati vitka. Potrebno je povečati produktivnost na vseh nivojih ( informatizacija in avtomatizacija birokratskih procesov, zmanjšanje števila zaposlenih). Državna uprava mora postati servis državljanov in podjetij. V zdravstvu je potrebno uvesti zunanji nadzor nad učinkovitostjo porabe sredstev (cenilci "škode"/ računsko sodišče, za večino storitev je potrebno uvesti tekmovalnost med posameznimi zdravstvenimi institucijami (tenderji). Plače v državni upravi ne morejo biti višje od plač v gospodarstvu. poenostaviti je potrebno zakonodajo (davčna zakonodaja je tako zapletena, da niti DURS ne zmore razlag). zakonodaja mora spodbujati tiste, ki vlagajo v znanje, razvoj in nove zmogljivosti (olajšave namesto subvencij). Večina BDPja se mora ustvarjati na podlagi svobodne gospodarske pobude.

   

• Improve infrastructure for ideas, Think and Do Big!

  Noovo, pred 304 dnevi | Komentar

  1. Improve transport infrastructure
  Slovenia is positioned in the geographical center of Europe but still we are very, very far away: plain tickets are too expensive, we have no effective public transportation from the airport to Ljubljana and to other cities. Virtual connection helps to solve this problem a lot but it still does not cure it.
  
  2. Improve communication infrastructure
  - Free internet access for everyone and everywhere.
  - Give students free tools for communication. Subsidize computers for all.
  Lot's of possibilities for (bad) allocation of government money, but we should try it! If "kids" have tools they do great stuff. Look what happened to internet....
  
  3. Improve infrastructure for ideas
  - Improve higher education! Solution is simple: introduce competitiveness among university professors.
  - Enhance better inclusion of foreigners (as Rod suggests) and also Slovenians educated abroad
  - Enhance connection of Slovenians abroad.
  
  All in all think and do big!

  By: Maja Bogataj Jancic

• Sodobna, okoljska in moralna ozaveščena družba

  Noovo, pred 304 dnevi | Komentar

  1. Najprej se moramo znebiti manjvrednostnega kompleksa, ki ga imamo kot narod. Čeprav smo majhni, to ne pomeni da ne moremo delati velikih stvari.
  
  2. Preoblikovati se moramo v sodobno, okoljsko in moralno ozaveščeno družbo in pozabiti na pretekle politične sisteme in način življenja. Živimo v sedanjosti in glejmo v prihodnost.
  
  3. Slovenija ima odlične pogoje, da postane oz. bolje rečeno ostane zelena država. Spodbujati je treba okoljsko ozaveščenost, vlaganje v zeleno tehnologijo in to uspešno prodati kot turistično zanimivost in kot magnet za privabljanje tujih strokovnjakov, ki bodo našemu razvoju dali nov zagon.
  
  Menim, da sprememb ne gre iskati le v zunanjih dejavnikih, kot so davčna in ostale politike, državni intervencionizem, itd. temveč predvsem vsak sam pri sebi. Največje spremembe se začnejo v glavah posameznikov, ki opazijo potrebo po spremembi načina razmišljanja. V zadnjih letih se ta potreba kaže bolj kot kdajkoli v našem življenju.

  By: Borut Jeglic

• Odpiranje in povezovanje s tujino

  Noovo, pred 304 dnevi | Komentar

  1. omogočanje boljše izmenjave znanja in inovativnih (in uporabnih!) rešitev na vseh področjih s tujini strokovnjaki prek boljšega odpiranja in povezovanja s tujino (potrebujemo več ljudi - a ne kakršnihkoli)
  
  2. omogočanje osebnega in kariernega razvoja z večjim, načrtnim in prebrisanim vlaganjem v področja znanosti, umetnosti idr. - ljudje, ki sedanjo "ponudbo" za napredovanje presežejo, odhajajo v tujino, kjer je možnosti več - če Slovenija ne bo ustvarila dovolj zanimivega okolja, da bi jih privabila nazaj, se preprosto ne bodo vrnili (možganci odtekajo ...)
  
  3. je mogoče poiskati še kakšen drug vir zagotavljanja sredstev za državo poleg davkov??? sredstva potrebujemo, a trenutni način zbiranja in razdeljevanja nekako ni najbolj optimalen - po eni strani so davki obupno visoki, po drugi pa - mora biti res toliko ljudi tako v znanosti kot v umetnosti življenjsko odvisnih od državnih razpisov, ki pravzaprav niso drugega kot letna loterija?

  By: Tanja Ahlin

• Znizati davke za start-upe

  Noovo, pred 304 dnevi | Komentar

  1. Znižati davke na dohodek na enotno stopnjo (15-20%), kot so to naredili: SK, CZ, RO, RU,.. in na ta način pritegniti mlade enterpreneurship možgane, investicije, ideje iz Slovenije in TUJINE (ne bodo nas pojedli ;-))). Trenutna davčna politika nam namreč predvsem zelo pomaga odganjati vse pobude in iniciative v tem smislu. Tako bi multici (Novartis, Renault, Microsoft, Google, IBM,...) ustanavljali R&D oz high value added projekte v Sloveniji namesto v Ro, Cz, Sk.. ipd... in na ta način pomagali k zaposlovanju mladega visokoizobraženega kadra z visoko dodano vrednostjo in plačami vs investicije v low value added proizvodne obrate tipa Revoz, Mura,..
  
  2. Vzpodbudna davčna politika in dostop do subvencij za start-up podjetja z 1-5% davka za vse start-upe v prvih 3-5 letih poslovanja v katerih se zaposli min. xyz visokoizobraženih kadrov....
  
  3. Promocija uspešnih projektov, ki so rezultat domačega znanja oz. domačega znanja v povezavi s tujim znanjem in kapitalom.

  By: Milan Spalevic

• SLOVENIA 2020: HEALTHY AND HAPPY WAY OF LIFE

  Noovo, pred 305 dnevi | Komentar

  Predlagam, da svojo energijo usmerimo v to, da bomo:
  
  1. Država v kateri ljudje živijo najbolj zdravo na celem svetu, jejo najbolj zdravo hrano in preživljajo najbolj kakovosten prosti ali delovni čas. To se da vse zmerit, lahko pa še kakšno novo kategorijo iznajdemo.
  
  2. Temu cilju naj se podredi še ekonomija, ki naj producira produkte za tak način življenja. Proizvajajmo in prodajajmo vse kar je povezano s pozitivnim in zdravim življenjem. Naj Slovenija pomeni HEALTHY AND HAPPY WAY OF LIFE.
  
  3. Izkoristimo še svoje naravno okolje in vse skupaj ponudimo še svetu skozi turistično industrijo.
  
  Kamorkoli sem šel sem ugotovil, da je pri nas res lepo, zato moramo to negovat.

  By: Janez Hadalin

• Naslednja stran