Profil
-
Rado Pezdir: »V vladnih ukrepih ne vidim nobene logike«
pred 1 letom | Komentar
Ekonomista mag. Rada Pezdirja mnogi poznajo kot provokativnega in ciničnega kolumnista časnika Finance in ga označujejo za neoliberalca. Sam pravi, da ga ta oznaka, kljub slabšalnemu pomenu, ne moti.
-
PG PORN: Helpful Bus
pred 1 letom | Komentar
-
Socialism: A Haven for the Lazy
pred 1 letom | Komentar
“From each according to his ability, to each according to his need…” - Karl Marx
-
Coming of Age in the Holocene
pred 1 letom | Komentar
Many of us are blissfully unaware that almost the whole of human history -from the hunters and gatherers to the rise of towns and cities, the development of science and medicine -the whole of our great human pageant- has taken place within an atypical period of fair weather.
-
Facebook: Home to Wanna Be Porn Stars
pred 1 letom | Komentiraj (1)
I went to a professional conference. They said I needed to get a Facebook account. So I did. I started getting “friends”. Then my children added me as friends. This was good. The best thing about Facebook is the pictures loved ones and friends can exchange. The birth of a baby, an anniversary celebrated, a vacation earned.
-
Terminator Salvation Trailer
pred 1 letom | Komentar
-
Zaradi pritoževanja nad službo na Facebooku dobila odpoved
pred 1 letom | Komentar
Pazite, kaj pišete na Facebooku, sicer vas lahko doleti odpoved, kot administratorko, ki se je na spletni skupnosti pritoževala, kako je služba dolgočasna
-
Water shortage will damage business 'more than oil scarcity'
pred 1 letom | Komentar
-
Will the Internet Evolve into a Lifeform?
pred 1 letom | Komentar
Some think that sentience could emerge from any sufficiently complicated system. By the way, you're reading this on a massively-crosslinked network built from millions of routers, allowing any of a billion individual units to access, modify and reply to the others. Interested?
-
Povolilno izginotje državne zadolženosti
pred 1 letom | Komentar
V zadnjih dveh letih so bili slovenski volivci bombardirani z medijskimi zgodbami o "portugalskem" in drugih scenarijih ekonomske katastrofe, med katerimi je bila v ospredju zgodba o katastrofični zadolženosti naše države.
Po jesenskih parlamentarnih volitvah so številni scenariji ekonomske katastrofe nenadoma izginili iz medijev, v intervjuju za najnovejšo izdajo Sobotne priloge Dela pa Pahorjev minister za finance Križanič javnost navdušeno prepričuje celo o nasprotnem, da "smo nizko zadolženi".
Portugalski scenarij katastrofe
V intervjuju za sobotno Delo (31. januarja 2009) je bilo Križaniču postavljeno tudi naslednje vprašanje: "Leto, dve nazaj ste opozarjali, da se v Sloveniji lahko ponovi portugalski scenarij, ko je država zaradi nespametne ekonomske politike po prevzemu evra zašla v trdovratno prezadolženost, zelo nizko rast, brezposelnost itd. Se nam podoben scenarij še lahko pripeti?"
Pahorjev finančni minister je odgovoril takole: "Portugalski scenarij je nastopil po vstopu te države v stabilno območje evra - s previsoko inflacijo in previsokimi stroški, ki so jih nato zniževali sedem let. Ko jim je uspelo, je prišla finančna kriza. To krizo so pričakali z visokim javnim dolgom. Mi smo bistveno manj zadolženi kot Portugalska. Vse države, ki imajo manjši javni dolg v BDP, so zdaj v boljšem položaju, enako tudi tiste, ki imajo boljšo ročnost posojil. Zato smo mi za investitorje v obveznice med najboljšimi državami. Smo stabilna srednjeevropska država."
Glede januarske prodaje državnih obveznic v višini milijarde evrov je minister Križanič še dejal: "Zaupanje v Slovenijo mora obstajati, ker smo sestavni del evro območja, smo nizko zadolženi, imamo razmeroma kvalitetno, razpršeno gospodarstvo, odprto v svet."
Pok portugalskega scenarija
V letih 2007 in 2008 je bila večina slovenskih medijev polna razprav o "portugalskem" scenariju katastrofe, ki so ga spremljale črnoglede zgodbe o katastrofični zadolženosti Slovenije. Današnji finančni minister Križanič se skupaj s kolegi z Mencingerjeva EIPF uvršča med glavne soavtorje številnih scenarijev katastrofe.
Njihovim razlagam so sledili tudi politiki, ki so javno razlagali zgodbe o velikem povečanju javnega dolga države. Med njimi je bil najopaznejši vodja glavne opozicijske stranke SD Borut Pahor, ki je denimo januarja lani za nacionalno televizijo trdil, da se je v času Janševe vlade "javni dolg države povečal za skoraj enkrat" (oddaja Omizje TV SLO, 9. januarja 2008).
Pakt rasti in stabilnosti
Po določbah pakta o stabilnosti in rasti se dolg sektorja države (v nadaljevanju javni dolg države) izkazuje po metodologiji evropskih nacionalnih računov (ESA 95), ki jo uporablja evropska komisija kot maastrichtsko merilo pri prevzemu evra.
Po metodologiji ESA 95 se javni dolg države meri relativno glede na velikost ustvarjenega bruto domačega proizvoda (BDP) in vključuje dolg državnega proračuna, občinskih proračunov, zdravstvene in pokojninske blagajne ter javnih skladov in zavodov. Javni dolg države neposredno bremeni državo in ga ta tudi odplačuje.
Javni dolg Slovenije
Po podatkih slovenskega statističnega urada (Surs, nacionalni računi) je javni dolg naše države dosegel najvišjo vrednost leta 2002 (28 odstotkov BDP) in se v obdobju 2004-2007 znižal s 27,2 na 23,4 odstotka BDP ali skupaj za 3,8 odstotne točke BDP (glej graf Javni dolg in poroštva države, revidirani podatki Sursa so na voljo samo za obdobje po letu 2000).
Lanska analiza Umarja o dolgu naše države (Ekonomski izzivi 2008) je pokazala, da je od vstopa Slovenije na evrsko območje največji del dolga nominiranega v evrih, pri čemer je zadolževanje države v zadnjih letih postajalo bolj dolgoročno (leta 2006 je obseg kratkoročnega dolga države dosegal le 4,7 odstotka celotnega dolga).
Po istem viru je javni dolg slovenske države leta 2007 večinoma odpadel na obveznosti do domačih upnikov; od 23,4 odstotka BDP skupnega javnega dolga države je do domačih upnikov odpadlo 14,4 odstotka BDP (62 odstotkov skupnega dolga), do tujih upnikov pa preostalih devet odstotkov BDP (38 odstotkov celotnega dolga).
Javni dolg na evrskem območju
Po podatkih statističnega urada EU (Provision of deficit and debt date for 2007, Eurostat 2008) je bila leta 2007 povprečna velikost javnega dolga držav evrskega območja 66,3 odstotka BDP, kar je skoraj trikrat višja vrednost od javnega dolga Slovenije (glej graf Javni dolg držav evrskega območja).
Nizka vrednost javnega dolga Slovenije, s katerim se je v intervjuju za Delo hvalil finančni minister, je leta 2007 pri nas dosegal le 23,4 odstotka BDP. Leta 2007 je imel nižji državni dolg od Slovenije samo še Luksemburg (sedem odstotkov BDP), pri čemer je imela med državami evrskega območja najvišji državni dolg Italija (104,1 odstotka BDP).
Portugalska, ki je v Sloveniji v letih 2007 in 2008 postala znana po znamenitem "portugalskem" scenariju katastrofe, je imela precej večji javni dolg od naše države v vrednosti 63,6 odstotka BDP. Ali kot je v omenjenem Delovem intervjuju za Portugalsko dejal minister Križanič: "To krizo so pričakali z visokim javnim dolgom. Mi smo bistveno manj zadolženi kot Portugalska."
Obresti javnega dolga
Nizka vrednost javnega dolga Slovenije se izraža tudi v majhnem deležu stroškov odplačila dolga naše države (relativno glede na preostale članice evrskega območja).
Po podatkih Eurostata (General government expenditure and revenue in the EU, Eurostat 2008) je Slovenija leta 2006 za odplačilo javnega dolga države v obliki obresti namenila 3,1 odstotka vseh javnofinančnih odhodkov. V državah evrskega območja (EA-13) je bil povprečen delež obresti v javnofinančnih odhodkih še enkrat večji s 6,2 odstotka (glej graf Obresti javnega dolga).
Odplačilo obresti najbolj bremeni Grčijo in Italijo, ki sta tudi državi z največjim relativnim deležem javnega dolga v BDP; Grčija in Italija za plačilo obresti namenjata kar okoli desetino vseh javnofinančnih odhodkov.
Poroštvo države
Državno poroštvo se po metodologiji ESA 95 ne vključuje v maastrichtski kriterij javnega dolga države. Pri poroštvih države gre namreč za dolg, ki ga država ne odplačuje, ampak zanj samo jamči, da ga bo v prihodnosti plačala, če ga ne bo mogel plačati dolžnik.
Po podatkih ministrstva za finance je relativni (odstotni) delež državnih poroštev v BDP po letu 2001 vseskozi naraščal in lani dosegel najvišjo vrednost z 11,1 odstotka BDP (od tega je bilo 62,7 odstotka poroštev namenjeno dolgu Darsa in 33,3 odstotka poroštev finančnim in zavarovalnim dejavnostim). Po istem viru je delež unovčenih državnih poroštev leta 2007 znašal le 0,05 odstotka celotnih poroštev države.
Podatki iz grafa o skupni velikosti javnega dolga države in državnih poroštev kažejo, da je ta leta 2007 dosegala 34,5 odstotka BDP (glej graf Javni dolg in poroštva države). To je bilo manj kot leta 2004 (zadnje leto finančnega ministra Mramorja), ko je skupna vrednost javnega dolga in poroštev države znašala 36 odstotkov BDP.
Povolilna zadolženost
Po podatkih Eurostata je javni dolg naše države med najnižjimi na evrskem območju, Slovenija pa se uvršča tudi med države z najnižjimi proračunski stroški odplačila državnega dolga. To dejstvo je v intervjuju za sobotno Delo potrdil finančni minister Križanič, ko se je javno pohvalil z dosežki Janševe vlade, da "smo nizko zadolženi" in "stabilna srednjeevropska država". Na drugi strani je v lanskem volilnem letu Križaniču politično nadrejeni Pahor trdil prav nasprotno, da se je v času Janševe vlade "javni dolg države povečal za skoraj enkrat".
Zgodba o nenadnem povolilnem izginotju sporne zadolženosti slovenske države je le ena od grotesknih zgodb o medijskem in političnem izkrivljanju naše ekonomske realnosti: po jesenskih volitvah so zgodbe o "portugalskem" in drugih scenarijih katastrofe izginile iz medijev, Slovenija pa je znova postala idilična, nizko zadolžena in stabilna država.
-
Johnny Cash American V: A Hundred Highways
pred 1 letom | Komentar
-
North Korean kids singing to Tito
pred 1 letom | Komentiraj (1)
To je nama nasa borba dala
Tito Tito Tito
Zivio nam marsal Tito
Tito slobodo
Da imamo Tita za marsala...
