Profil
-
311
pred 151 dnevi | Komentar
Koliko jedrskih izstrelkov potrebujejo ZDA, da bi izpolnjevale strateški cilj odvračanja napada druge jedrske velesile? Idejo včasih najdete pod akronimom MAD (Mutual assured destruction, gotovo vzajemno izničenje). Koliko orožja potrebujete, da bi popolna jedrska vojna nujno pomenila uničenje obeh strani? Fareed Zakaria je je v današnji video-kolumni na CNN opozoril na nedavni članek v strokovni reviji ameriškega letalstva Strategic Studies Quaterly (C. Saltzman:Remembrance of Things Past: The Enduring Value of Nuclear Weapons). Če imajo ZDA trenutno 5000 jedrskih bojnih glav, avtorji trdijo, da bi jih že 311 zadostovalo za strateški namen preprečevanja napada druge velesile, saj je to število tisto, s katerim ZDA lahko dosežejo "vzajemno uničenje". To število bi zadostovalo celo, če bi ZDA ukrep sprejele unilateralno, brez vsakega zmanjšanj na strani drugih velesil.
Obama je v volilni kampaniji govoril , da je njegov politični cilj svet brez jedrskega orožja - ta njegova deklarativna odločitev je bila tudi eden izmed razlogov za Nobelovo komisijo, ki mu je podelila mirovno nagrado. Zakaria nasprotno meni, da jedrska oborožitev velesil ni slaba stvar - prav zgornja doktrina naj bi namreč bila razlog, da se velesile po 2.sv.vojni niso resno spopadle med seboj. Namesto spošnih govorov o popolni razorožitvi, pravi Zakaria, je veliko bolj smiseln racionalen premislek o minimalni količini orožja, ki še zagotavlja sedanjo stabilnost - zato relevantnost omenjene študije.
Čeprav ne sprejemam argumenta, da je jedrsko orožje vzrok miru (Zakaria), se mi zdi Obamov govor o popolni razorožitvi precej hipokritski, če kot prvega koraka ne stori vsaj zmanjšanja, ki mu ga predlagajo lastni strategi (5000 311). Z drugimi besedami, ta hip imajo celo nekateri zagovorniki MAD doktrine bolj radikalne predloge o razorožitvi, kot jih je na mizo položil "mirovnik" Obama.
-
Vloga Slovenije pri zaščiti modroplavutega tuna
pred 159 dnevi | Komentar
Prejšnji teden se je v Dohi v Katarju končala konferenca podpisnikov konvencije CITES (konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prosto živečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami). Povedano preprosto, CITES je tisti mednarodni mehanizem, ki ščiti ogrožene vrste pred dokončnim izginotjem. Kljub nepopolnosti je edino, kar stoji med izumrtjem slonov ali velikih mačk zaradi trgovanja z njihovimi telesnimi deli. Zaščitene niso samo »slavne« vrste: skupaj CITES ščiti 5000 vrst živali in 28000 rastlinskih vrst. Srečnika tokratne konference sta bila na primer iranski močerad Neurergus kaiseri in gvatemalski legvan Ctenosaura palearis.
Manj sreče za tune. Tri velike zgodbe konference so bile omejitev trgovanja z rdečo in rožnato koralo, zaščita modroplavutega tuna in predlog o omilitvi prepovedi trgovanja s slonovino. Iz vidika konzervacionizma je bila zmaga dosežena le pri zadnji točki, kjer liberalizacija trgovine s slonovino ni bila potrjena. Predvsem zaradi izredno močnega lobiranja Japonske ni bila izglasovana zaščita tuna, prav tako podpore ni dobil predlog ZDA s podporo EU, o zaščiti koral. Če vas zanima, sem izbrskal zapisnike teh dveh zasedanj – tune ,korale . V slednjem je zabeležena odločna intervencija sosede Hrvaške v prid zaščite koral. Pohvalno. Zakaj to omenjam?
Zaradi precejšnje odsotnosti poročil o tem ključnem okoljevarstvenem dogodku v naših medijih (Guardian je npr. o dogajanju poročal izčrpno in dnevno ) , sem se za dodatne informacije pozanimal pri ministrstvu za okolje. Prijazno so me napotili na stran CITES, od koder sta zgoraj citirana linka; ob branju sem hitro ugotovil, da je med 175 delegacijami pri zapiskih glasovanja Slovenija odsotna. Ob dodatnem vprašanju so mi na MOP pojasnili, da naše delegacije tam ni in da nas zastopa Španija. V soboto je Dnevnik isto zgodbo raziskoval bolj tečno in ugotovil, da je MOP celo že kupil karte za tri delegate, nato pa je na vladi nekdo problematiziral smiselnost slovenske udeležbe. Ker minister Žarnić, piše Dnevnik, ni znal argumentirati smiselnosti udeležbe, je vlada v luči varčnosti sklenila, da nas v Dohi ne bo. In nas ni bilo.
Vzdržal se bom sodbe o modrosti tistih v vladi, ki so zasedanje CITES ocenili za ne-dovolj-pomembno. Zvenela bi namreč nesramno. Da so se ključnega dogodka globalne okoljevarstvene politike letos udeležile vse naše sosednje države, od jadranske Črne Gore do alpske Avstrije, naj bo le opomba.
A če nam (jim) je osebno povsem vseeno za korale, tune in legvane, bi lahko v zgodbi sodelovali vsaj iz političnega prestiža: slovenski EU komisar Potočnik si je konzervacionizem (in zaščito tuna) postavil za eno svojih glavnih prioritet, tudi v izjavi po neuspehu v Dohi.
-
Kolišče na Špici
pred 163 dnevi | Komentar
Arheološko najdišče ob Ljubljanici
-
Mercator kupujejo Iranci?
pred 188 dnevi | Komentar
NAVADNA MERKATOR VREČKA:
KDO JE TO?
ON?!?
-
Ingverjeva limonada - najboljše ob prehladu
pred 190 dnevi | Komentiraj (1)
50g svežega ingverja (ali manj, če ti je okus premočan), dve bio limoni, pol granatnega jabolka, velika žlica medu, 2 dcl vode
V mikser ...
Precediti ...
Ingverjeva limonada.
-
MAN vs. BIRD
pred 201 dnevom | Komentar
Video player -
Atomium
pred 212 dnevi | Komentar
-
Rory Stewart - konservativec novega kova?
pred 220 dnevi | Komentar
Hmmm. Biografija tega tipa (naš vrstnik, letnik '73) se bere kot biografija mladega Churchilla. Špijon, avanturist, aristokrat, profesor na Harvardu, politik, pisatelj ... bodoči britanski PM?
Approved by Guardian ?!?!!: http://www.guardian.co.uk/politics/2010/...
The 75 Most Influential People of the 21st Century: http://www.esquire.com/features/75-most-...
Članek v NYRB: http://www.nybooks.com/articles/20691
-
Se himalajski ledeniki vendarle ne talijo?
pred 224 dnevi | Komentar
Žal take dobre novice ni na obzorju! Številne najnovejše raziskave kažejo očitno taljenje in umikanje ledenikov v Himalaji. Recimo rezultati mednarodnega znanstvenega projekta GLIMS (Global Land Ice Measurements from Space). Na netu je dostopna njihova odlična prezentacija s satelitskimi posnetki in analizami Himalajskih ledenikov (dec. 2009, J.S. Kargel, Univ. of Arizona). Napovedi o posledicah klimatskih sprememb so po drugi strani nujno spekulativne: v našem primeru je ključna spremenljivka, kako stanje ledenikov vpliva na vodni režim rek, ki izvirajo v Himalaji in posledično na ljudi, ki živijo v njihovih porečjih.
A zakaj se je Himalaja v zadnjih dneh znašla na naslovnicah blogov, časopisov, itd.? Gre za nekakšno ponovitev "škandala" CRU Hack, torej razkritja nekoliko slabih praks klimatologov univerze East Anglia. V tem primeru je bil znanstveni škrat na delu v samem poročilu IPCC, torej v tisti najbolj avtoritativni klimatološki sintezi, ki predstavlja znanstveno osnovo za politične dogovore o omejevanju emisij CO2, in za katero je skupina prejela Nobelovo nagrado. V 3000 strani dolgem poročilu (kot veste, je izšlo l. 2007) so prejšnji teden našli napako. Gre za tale odstavek v drugem delu poročila (WGII, 2. odstavek poglavja 10.6.2.):
Glaciers in the Himalaya are receding faster than in any other part of the world and, if the present rate continues, the likelihood of them disappearing by the year 2035 and perhaps sooner is very high if the Earth keeps warming at the current rate. Its total area will likely shrink from the present 500,000 to 100,000 km2 by the year 2035.*
V čem je problem? Kot referenca za to trditev je v Poročilu naveden indijski znanstvenik Syed Hasnain. Toda kot so opisali v članku v reviji New Scientist (11.1.2010) , Hasain tega ni zapisal v "peer-reviewed" (torej znanstveni) reviji, temveč v intervjuju za nek časopis. Tudi sam znanstvenik je priznal, da je ta trditev zgolj spekulativna. "Greh" IPCC-ja je torej v tem, da se je v njegovo poročilo, ki naj bi bilo stokrat prekontrolirano in podvrženo najbolj strogim in konservativnim znanstevnim kriterijem, pretihotapila trditev, ki je morda sicer resnična, a ne ustreza tem strogim kriterijem znanstvene reference.
Sporočilo te zgodbe je naslednje. Zadeva seveda JE problem za IPCC, katerega avtoriteta sloni na tem, da naj bi bila vsaka vejica v njihovih izjavah stokrat preverjena. V redu je, da so se odkrito odzvali in napako priznali ( izjava IPCC 20.1.2010). Razumem frustracijo klimatologov, ko je vsak njihov najmanjši spodrsljaj deležen enormne globalne medijske pozornosti, "skeptiki" pa lahko mirno govorijo popolne nebuloze, ki so postavljene na isto raven "za in proti" v medijskem prostoru. A takšna so pač pravila igre v sodobni medijski demokraciji ... Ampak na zadnje vseeno ne smemo spregledati tega: dejstvo, da se himalajski ledeniki krčijo, v tej zgodbi ni pod vprašajem! Naj medijska megla tega ne prekrije.
-
Krapina
pred 227 dnevi | Komentar
-
Zajetje in shranjevanje CO2 v Šoštanjski termoelektrarni
pred 227 dnevi | Komentar
Ali vrli načrtovalci novega 6. bloka Šoštanjske termoelektrarne upoštevajo tehnologijo zajetja in shranjevanja CO2 (angleško: Carbon capture and storage, CCS)? Ogljikov dioksid, ki ki ga proizvajajo elektrarne na fosilna goriva, bi zajeli in shranili v podzemnih rezervoarjih, na primer v plasteh, ki se izpraznejo po črpanju nafte, kakor ponazarja tale shema na straneh energetske korporacije E.ON ...
Vprašanje je seveda več kot hipotetično, saj tehnologija tudi v najprodornejših državah zaenkrat obstaja le v eksperimentalni fazi. A vendar morda ni neumestno. Zakaj? Britanska vlada je lansko leto pripravila obsežen program prihodnjega načrtovanja termoelektrarn na premog v luči "male klimatske nevšečnosti", in ključen element strategije se tiče razvoja tehnologij zajetja in shranjevanja CO2 (dokument na strani britanskega Ministrstva za energetiko in klimatske spremembe). Med drugim je vlada sprejela stališče, da mora vsaka večja načrtovana termoelektrarna v projektu predvidevati prihodnjo uporabo zajetja CO2, da mora biti torej "Carbon Capture Ready"):
On 23 April 2009 the Government confirmed that any new combustion power station at or over 300 MWe would have to be built Carbon Capture Ready (CCR), which means it should be designed so there are no foreseeable barriers to retrofitting CCS once it is proven. *
Da ne bo pomote, načelno sem proti gradnji
vsakršnih
novih termoelektrarn na premog in se v principu strinjam z britanskim okoljevarstvenikom G. Monbiotom, ki je vladno strategijo "Carbon Capture Ready" elektrarn označil za precejšnje sprenevedanje in politični
. Najbolj učinkovita in realno obstoječa tehnologija "zajetja" ogljika je preprosto ta, da ga pustimo tam, kjer je: pod zemljo kot premog. A vendarle: če v Sloveniji že nameravajo graditi novo termoelektrarno, jih lahko vsaj vprašamo, če so na "Carbon Capture Ready"sploh pomislili ...
-
TEŠ6
pred 228 dnevi | Komentar
V redu je, da je Borut Meh napisal članek (Dnevnik Objektiv 16.1.10 - to je že korak naprej k začetku debate, saj so nam HSEjevci gradnjo TEŠ6 do sedaj predstavljali kot izvršeno dejstvo, ki se javnosti pravzaprav ne tiče. To je bila prav neverjetna aroganca, še posebej če se spomnimo, da so ljudje neko podobno naložbo (Termoelektrarno Trbovlje) nekoč zavrnili z najbolj demokratičnim instrumentom, t.j. referendumom.
Kakorkoli, v njegovem tekstu razberem nekako tri glavne linije argumenta.
1. Nasprotovanje TEŠ6 je nestrokovno. ("Če bi namreč hotel sistematično zanikati vse napačne navedbe, sodbe in podtikanja ter se spotakniti ob znanje domnevnih in samooklicanih strokovnjakov, ki megavata ne ločijo od megavatne ure, lastne cene ne od tržne in ki se sklicujejo na raziskave iz prejšnjega stoletja, bi mi to vzelo preveč časa ..."
Po tej logiki - le energetiki lahko odločajo o energetski politiki - , bi o prostorski ureditvi morali odločati le arhitekti, o zdravstvu zdravniki, o kmetijstvu kmetje, itd. Eno so tehnična vprašanja, ki naj jih res rešuje stroka, drugo pa predhodne temeljne strateške odločitve, kjer so različni pogledi enako legitimni. Če kot okoljevarstvenik nasprotujem gradnji termoelektrarn kot taki (zaradi izpustov CO2), za težo mojega stališča ni pomembno, če sem glede energetske stroke diletant.
2. Z Blokom 6 ne gradimo dodatne nove termoelektrarne, ampak nadomeščamo staro odsluženo. ("Gradnja bloka 6 bo potekala do leta 2014. S 600 MW nazivne moči bo nadomestil izpad energije zaradi postopne zaustavitve starih blokov 1-4 in v večji meri tudi bloka 5.") To je morda res - čeprav beseda "postopoma" napotuje na to, da bo vsaj nekaj časa blok 6 deloval POLEG in ne NAMESTO starih? - , ne vidim pa, da bi bil to nujno argument za graditev. Ravno nasprotno, postopno iztekanje življenjske dobe TEŠ nas mora voditi v iskanje drugih, bolj "ogljično varčnih" virov energije. Izziv za Meha: si upa trditi, da to ni mogoče drugače kot prek (ob)nove termoelektrarne?
3. TEŠ6 je v bistu ekološka, saj bo proizvajala manj emisij CO2 in žvepla na enoto energije kot TEŠ sedaj. ( "Proizvajal bo 3500 GWh električne energije, za kar bo potreboval 2,9 milijona ton premoga in skupno izpustil v okolico 3,1 milijona ton CO2, kar je več kot milijon ton manj od izpustov trenutno delujočih blokov 1-5. Gre torej za energetsko in ekološko sprejemljivejši proizvodni objekt, s katerim bomo iz enake količine premoga pridobili 30 odstotkov več električne energije ob 35 odstotkov nižjem specifičnem izpustu CO2..")
Meni se zdi ta argument malo bizaren - da, zaradi novejše tehnologije imajo novejše termoelektrarne gotovo boljši izkoristek od starejših. Kar pa v ničemer ne spremeni dejstva, da so izmed VSEH vrst elektrarn termoelektrarne na premog (tudi najnovejše) tiste, ki proizvajajo največ CO2 na enoto energije. In taka vrsta elektrarne je TET6. Prodajati termoelektrarno na premog kot ekološko (zgolj zato, ker bo nadomestila staro, še bolj umazano termoelektrarno) je milo rečeno, prodajanje megle.
