Oton Župančič

V antikvarjatu zagrabil eno staro zbirko izbranih pesmi. Pišuka, dober, samo malo manjka ...  Zna biti pa kar žmohten. Npr.:

In njo sem videl, ki sem dal ji dušo:

metulj se bil bi zmotil in priletel

ji na oko, tako je bilo roža

v dneh, ko ljubezen cvela je iz njega;

najbolj sem videl njo. (Oko, si motno?

bolesti išči svoje – noč bo dan

in kamen bo kristal.) V nje grob sem videl,

v mrak skozi kamen kakor v roževino

mi šel je pogled: spodaj je ležala

objeta z njim; ha, in tako sta vstala,

z rokami preko ram, teles prižetih

hitela s tropom sta v omami slepi,

in njiju smeh zvenel je preko vsega.

 

Ni oznak